komunikacijska sredstva

См. также в других словарях:

• srédstvo — a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• komunikacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na komunikacijo: a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela b) komunikacijski satelit; brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• mȁsōvan — mȁsōv|an prid. 〈odr. vnī〉 koji se događa u masi, koji je namijenjen masi, koji je svojstven masi [∼ni izlet; ∼ni posjet] ∆ {{001f}}∼na kultura predmeti, skladbe, stripovi, filmovi, TV programi itd. koji se proizvode za tržište u skladu sa… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• mnóžičen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• občeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na občevanje: ta iznajdba je povečala občevalne možnosti na daljavo / občevalna sredstva komunikacijska sredstva ♦ jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• skrajševáti — újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) kratko: skrajševati obleko, vrv / skrajševati članek / komunikacijska sredstva skrajšujejo razdalje / skrajševati delovni čas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• spádati — am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• vkljúčno — prisl. (ȗ) 1. izraža, da je navedeni končni čas vključen v omejeno časovno obdobje: prošnje je treba oddati do vključno 20. januarja; tečaj bo trajal od ponedeljka do vključno sobote / publ. otrokom do vključno dvanajstega leta je vstop… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika